WASA ali tehnike karateja tvorijo osnovo karateja. V kihonu se tehnike izvajajo posamično ali v zloženi obliki, ko je povezanih več tehnik. V katah so tehnike povezane v določeni vzorec in tvorijo simbolično celoto. V kumiteju, vadbi vezanega sparinga in prostem boju pa tehnike dobijo praktično vrednost.

SKUPINE TEHNIK

1. BORILNI POLOŽAJI (DACHI) so drže ali t.i. stavi, ki jih zavzamemo za izvajanje tehnik karateja. Poznamo sprednji položaj (zenkutsu dachi), zadnji položaj (kokotsu dachi), jahalni položaj (kiba dachi), položaj drevesnih korenin (fudo dachi), položaj polmeseca (hagetsu dachi), mačji položaj (neko ashi dachi), položaj peščene ure (sanchin dachi), položaj medveda (shiko dachi), L položaj (renoji dachi) itd.

2. BLOKI (UKE) so načini pariranja, ali preprečevanja napadalčevih udarcev z varovalnim gibom. Poznamo visoki blok (age uke), nizki blok (gedan barai), zunanji srednji blok (soto uke), notranji srednji blok (ude uke), blok x (juji uke), dvojni blok (kakiwake uke), in še cela vrsta blokov, ki jih je nemogoče dobesedno prevesti (keito uke, sukui uke, nagashi uke, harai uke, sairyuto uke idr.).   

3. SUNKI S PESTJO (TSUKI) so udarci s prvima dvema členkoma (seiken). Poznamo: direktni udarec naprej (choku tsuki), udarec naprej z izkorakom iste noge (oi tsuki), udarec naprej z izkorakom nasprotne noge (gjaku tsuki), udarec s prvo roko (kizami tsuki), udarec z "zadnjo pestjo" (uraken), idr. (yama tsuki, morote tsuki, ren tsuki, dan tsuki, awase tsuki, hasame tsuki, tomoe tsuki).  

4. UDARCI Z ROKO (UCHI) so udarci s katerim koli delom roke. Poznamo: udarec s komolcem (enpi uchi), medvedja šapa (kumade uchi), štorkljin klun (washide uchi), rob dlani (shuto uchi), roka kopje (nukite uchi), udarec kladiva (tetsui uchi), udarec z dlanjo (teisho uchi), udarec s prstom (ippon ken uchi) idr.  

5. BRCE (GERI) so udarci z nogo. Poznamo direktno brco (mae geri), bočno brco (yoko geri), krožno brco (mawashi geri), brco iz obrata (ushiro geri), brco kljuke (ura mawashi geri), brco v skoku (tobi geri) idr. (mikazuki geri, sokutai mawashi, nami ashi, fumikomi geri).

TRIJE NAČINI IZVAJANJA TEHNIK

1. TAISO - tehnika se vadi kot ideja, brez potenciranja moči in hitrosti. Temelji na korektni formi in toku gibanja. Kot osnovni način dela se uporablja v primerih, ko je karateist izčrpan, bolan, nenaspan ipd.   
2. KEIKO - tehnika se izvaja s polno močjo in koncentracijo.Zahteva veliko energije, ker je tudi napor optimalen. Uspešen keiko način treninga je možno zagotoviti samo ob pravilnem dihanju, torej kokyu wazi. 

3. RENSHU - postavlja zahtevo po notranjem razumevanju tehnik, saj ga drugače ni možno izkusiti. Temlji na doživetju tehnike.

ZUNANJI VIDIK TEHNIK

1. FORMA se kaže v pravilni in natančni izvedbi tehnik. Kvalitetna forma je prvi korak do globjega razumevanja in temelj za napredovanje. Če karateist ne razvije natančnosti in vztrajnosti pri izpopolnjevanju forme, bo njegova tehnika samo surova waza in je ne bo mogel v zadovoljivi meri uporabiti ne v katah ne v borbah.

2. SINHRONOST se kaže v istočasnem začetku in in zaključku karate waze. Preko biomehaničnih modelov posameznih tehnik lahko opazujemo gibanje vseh delov telesa, ki sodelujejo pri izvedbi. Sinhronost predstavlja zahtevo po skladnosti dela, nok, nog, trupa, bokov, torej celotnega telesa.

3. KIME je sposobnost mišične kontrakcije in relaksacije. Posamezno tehniko izvedemo tako, da so mišice v začetku sproščene, v končni fazi pa se napnejo, skrčijo in zategnejo. Z metodo kimeja se psihofizična moč optimalno izrazi.

4. RITEM je razviden iz časovnega intervala, v katerem se izvajajo posamezni gibi. V katah je ritem vnaprej določen. V borbah pa se mora nasprotnikov ritem spremljati, preučevati in porušiti. 

5. ROTACIJE na podlagi vzročno posledičnih sil povečujejo moč tehnik. Najbolj so izražene pri delovanju zapestij, ramen in bokov. 

6. PRAVOČANOST REAKCIJE (TIMING) se kažev časovnem intervalu, ki je potreben za izvedbo tehnik. V osnovi ločimo dve obliki hitrosti: splošno, ki je dedno pogojena in specfično, ki se razvije preko borbenih izkušenj in skozi vadbo karateja. Specifična ali borbena hitrost označuje sposobnost reagiranjana nasprotnikove akcije. 

7. MOČ je eden osnovnih elementov v borilnih veščinah. Za kvalitetno izvedbo tehnik je najpomembnejša dinamična ali eksplozivna moč. Čeprav je treba razvijati tudi druge oblike moči.

8. DIHANJE je osnova ne samo karateja, temveč življenja nasploh. Na žalost večina ljudi ne diha pravilno. To počnejo preveč površinsko in plitvo, kar je posledica stresa, ki ga prinaša hiter tempo žibljenja. Najbolj zdravo dihanje je tisto, ki povezuje trebušno votlino s pljuči. Karate je različne načine dihanja, imenovane kokyu waza, prevzel iz joge.

NOTRANJI VIDIK TEHNIK

1. TOK GIBANJA je prva mentalna komponenta. Pomeni notranje doživetje tehnike, ki se odraža v mehki, gladki in elegantni izvedbi posameznih gibov. Šele ko karateist razvije optimalne avtomatizme, lahko upa, da bo začutil tok gibanja, ki je tesno povezan s pretokom ki-ja (ki = vitalna življenjska energija),   

2. ENERGETSKO RAVNOVESJE pomeni enakomerno razporeditev energije v času izvajanja tehnik. Tudi energetsko ravnovesje temelji na doživetju ki-ja.

3. HARA pomeni trebuh in označuje kakovost človekove energije. Je izvir moči, stabilnosti in ravnovesja. Središče hare se nahaja v točki, ki leži dva prsta pod popkom. Japonci ji pravijo tan den. Po indijskem učenju joge je to druga (svadhistana) čakra od sedmih energetskih središč. J e center instinktov.Karateist, ki je prebudil haro in tan den lahko po želji v njej akomulira ki-energijo in jo po potrebi sprosti skozi karate tehniko. 

4. BUJI pomeni lahkotno in breznaporno izvajanje tehnike in je rezultat nepretrganega pretoka ki-ja. V tem primeru je ki pod optimalno kontrolo uma in volje. Karateist, ki poseduje kvaliteten buji, lahko zelo dolgo izvaja karate tehniko (po več ur in celo dni).

5. BUSSHIN označuje notranji pomen vsake tehnike. Je nosilec idejnega in simboličnega pomena ter sporočila. Pomaga razumeti globino in večplastnost tehnične zamisli karateja.   

KRIK

Navzven se odraža kot glasen krik ali vzklik KIAI, navznoter pa pomeni osvobajanje psihofizične energije. O nadnaravni moči kiaija so se napletle številne legende, ki pravijo, da so posamezni mojstri lahko s krikom ubili ptico v letu, ali ustavili napad tigra, ali celo zapirali rane, Krik se danes uporablja skoraj v vseh športih, od dvigovanja uteži, atletike, do tenisa ipd. Športniki ga uporabljajo za doseganje zastavljenih ciljev, ki se kažejo v optimalnih psihofizičnih naporih. S krikom se usmeri in skoncentrira tisti del notranje energije, ki pomeni nadgradnjo in dodatek k telesnim močem. V karateju mora biti kiai usklajen s kimejem.